Prispevki v kategoriji: Vse za vrt
Robotska kosilnica: razlogi ZA in PROTI
Če imate v lasti ali najemu hišo in okoli nje velik vrt, je velika verjetnost, da ste že razmišljali o nakupu robotske kosilnice. Ta velja za visokotehnološko napravo, ki lahko odlično poskrbi za košnjo trate, in to brez vaše pomoči. Vse skupaj je slišati fantastično, zato ni čudno, da se je o tej napravi, ko je prvič stopila na trg, tako veliko govorilo in pisalo.
Čeprav je robotska kosilnica neštetokrat označena kot izvrsten pripomoček za preprosto košnjo trate, nima samo svojih pristašev, temveč tudi tiste, ki nad tovrstno napravo niso najbolj navdušeni. V nadaljevanju zato ne izpostavljamo samo prednosti, temveč tudi slabosti, da boste lahko razumeli, zakaj vsak ne more biti dovolj navdušen nad njo. Če vas slabosti ne bodo preveč zmotile, se boste priključili še vedno dovolj veliki množici ljubiteljev. V nasprotnem primeru boste postali zagovornik tistih, ki je ne bi kupili za noben denar na svetu.
Prednosti robotske kosilnice
Nič več ročne košnje: verjetno ena od najpomembnejših prednosti robotske kosilnice je, da za trato lahko poskrbi kar namesto vas. Košnje vam torej ne bo treba več opravljati; če ne popolnoma, pa boste vsaj zmanjšali pogostost košenja. Tovrstna prednost je mamljiva predvsem za tiste, ki košnje ne marajo preveč ali jo celo sovražijo.
Napredna tehnologija: robotska kosilnica velja za eno od najboljših visokotehnoloških vrtnih naprav, na katere se lahko zanesete. Vključuje številne odlične funkcije, ki so odvisne predvsem od modela. Naprava lahko na primer vsebuje navigacijski sistem za ustvarjanje posebnih vzorcev košnje ali senzorje za zaznavanje ovir, daljinski upravljalnik in podobno.
Robotska kosilnica omogoča natančno nastavitev lokacije košnje.
Preprosta za shranjevanje: robotska kosilnica je majhna naprava, ki za shranjevanje ne potrebuje prav dosti prostora. Pospravite jo lahko v lopo za orodje in jo tam hranite v polnilni postaji.
Tiho delovanje: robotska kosilnica deluje tiho. Sosedov tako med košnjo ne boste motili s hrupom. Za delovanje jo zato lahko brezskrbno programirate podnevi ali ponoči.
Varna naprava: robotska kosilnica ima vgrajene posebne varnostne funkcije, kar pomeni, da je dovolj varna naprava tudi za otroke in hišne ljubljenčke. Ker ima senzorje, z njimi lahko zazna predmete, ki se znajdejo na poti. Ko takšno napravo dvignete od tal, samodejno preneha delovati.
GPS funkcija za slednje naprave: na sploh so visokotehnološke naprave še toliko bolj mamljive za nepridiprave. Slednjega se zavedajo proizvajalci robotskih kosilnic, zato v naprave vključujejo tudi funkcijo GPS za sledenje. Nekateri modeli se lahko povezujejo s pametnimi telefoni. Večina kosilnic za delovanje zahteva PIN kodo. To pomeni, da v primeru kraje naprava postane povsem neuporabna.
Slabosti robotske kosilnice
Cena: dejstvo je, da so izdelki nove tehnologije precej dragi. Tudi rezervni deli so cenovno manj dostopni, zlasti rezila, baterije, prav tako vzdrževanje. Slednje občutite še posebej tedaj, ko je treba napravo popraviti ali zamenjati katerega od sestavnih delov.
Dolgotrajno nameščanje: sama postavitev robotske kosilnice lahko vzame kar nekaj časa. Preden pripomoček prične učinkovito delovati, morate ustrezno namestiti obodno vodilno žico. Slednje vzame največ časa, čeprav delo opravi nekdo drug, ki je na tem področju morda izkušenejši.
Rezultati niso takojšnji: sprva precej težko opazimo, da smo sploh kaj opravili z robotsko kosilnico. Naprava namreč z vsakim prehodom odreže nekaj centimetrov trave, nato slednje ponovi večkrat, da lahko pokrije celotno območje, ki je nastavljeno za košnjo. Naprava je precej majhna in počasna. S pomočjo tradicionalne kosilnice bi enako delo končali precej hitreje in takoj videli rezultate.
Življenjska doba baterije: robotska kosilnica torej deluje relativno počasi. Kosi po naključnih vzorcih in ves čas uporablja baterijo. Če je trata velika, je precej velika verjetnost, da bo malemu robotu prej zmanjkalo baterije, kot pa bo opravil svoje delo. Nekatere baterije za robotske kosilnice zdržijo samo nekaj sezon.
Rezervne dele je težko hitro najti: ena od večjih slabosti je, da včasih težko najdete in kupite primerne rezervne dele. Obenem so ti še precej dragi.
Kako poskrbeti za učinkovito zalivanje vrta?
Ukvarjanje z vrtom in pridelovanje zelenjave je obenem koristno za družinski proračun in dvojno koristno za zdravje. V prvi vrsti, ker se tako na krožniku znajde sveža in zdrava zelenjava, hkrati pa urejanje vrta in predelava te zelenjave terja tudi nekaj gibanja na svežem zraku.
Vrt od nas zahteva celega človeka ali kar družino, ki pomaga pri obdelavi, obenem pa je potrebno o gojenju in vsem ostalem tudi nekaj malega vedeti. Vsi vemo, da je treba vrt zalivati, ni pa nujno, da to počnemo prav. Kako torej poskrbeti za učinkovito zalivanje vrta?
Rastline potrebujejo vodo
Poleg kvalitetne zemlje, polne hranil in ugodne klime, rastline za svojo rast potrebujejo tudi vodo. Enako kot ljudje, rastline brez vode ne morejo preživeti. Na drugi strani pa prav tako ni vseeno, na kakšen način jih zalivamo in koliko vode jim namenimo.
Najpomembnejša stvar za rastline, poleg primerne zemlje, je vsekakor voda.
Pretirano zalivanje namreč poplavi zemljo, ki tako postane težavna za korenine, saj lahko povzroči njihovo odmiranje oziroma gnitje. Ni vseeno, o katerem obdobju leta govorimo kot tudi ne o tem, kakšen sistem pri zalivanju uporabljamo.
Ciljano zalivanje
Če si predstavljate, da boste na vrt potegnili zalivalno cev in vse povprek zalili vrt, to ne bo ravno najboljša odločitev. Najbolje je rastline zalivati spodaj tik ob rastlini, saj na ta način rešimo kar nekaj težav. V prvi vrsti namenimo rastlini dovolj vode, a ne preveč.
Zalivanje po rastlinah in listih prav tako ni dobra ideja, saj vlaga na njih ustvari idealno okolje za rast glivic in nastanek različnih bolezni. In še nekaj. V primeru, da zalijemo samo rastlino pri dnu in ne celega vrta, bomo omejili tudi rast plevela, ki tako ne bo imel na razpolago dovolj vode za svojo rast.
Kakšno vodo uporabiti?
Če se še malce vrnemo k zalivalni cevi, je dobro omeniti, da je za vrt in rastline najboljša malce postana voda ali deževnica. Voda iz pipe je velikokrat preveč klorirana in kot takšna zanje ni najboljša. Prav tako ni vseeno, ali je prejšnji dan padal dež ali pa je za nami daljše suho obdobje.
Rastline potrebujejo določeno količino vode, vendar ne preveč. Vsekakor pa je potrebno biti še posebej pazljiv v najbolj vročih mesecih, ko vode kronično primanjkuje. V primeru, da rastline zalivamo premalo se kaj hitro lahko zgodi, da bo pridelek manjši, manj kvaliteten ali pa ga sploh ne bo. Nikoli ne zalivamo ob najhujši temperaturi, pač pa zjutraj ali pozno popoldne.
Kako vedeti, koliko vode?
Veliko domačih vrtičkarjev se znajde v dilemi glede zalivanja, ko je prst na videz vlažna in je morda vmes kaj deževalo. Pomagamo si lahko s posebnim merilnikom vode, s katerim bomo imeli na voljo vedno prave informacije o tem, koliko vode vrt potrebuje, če sploh kaj.
Z merilnikom vode tudi v primeru dežja takoj vemo, ali je vrt prejel dovolj vode ali pa morda potrebuje še nekaj naše pomoči. Še posebej poleti se zalivanja lotimo pogosteje, a obstaja tudi rešitev za to. Okoli rastlin razprostremo zastirko iz pokošene trave, ki bo dlje časa zadrževala vodo v območju rastline.
Ob rednem in pravilnem zalivanju seveda ne gre pozabiti tudi na ustrezna hranila oziroma gnojila.
Kako vzgojiti popoln čili?
Mnogi se sprašujejo, zakaj ljudje sploh posegamo po tako pekočih rečeh, kot je čili. Spada v isto vrsto kot paprika, le da je malce bolj »hud« do našega jezika. A za čili je znano, da deluje zelo pozitivno na naše zdravje, saj čisti telo in pospeši prebavo, za kar zasluge nosijo kapsaicinoidi v njem.
Čeprav je za čili znano, da je dober zaviralec bolečine, pa jo na drugi strani ob neprevidni uporabi tudi povzroča. Pa tudi zelo specifičen okus doda jedem, pri katerih ga uporabljamo. A tokrat ne bomo govorili o receptih, pač pa o tem, kako vzgojiti popoln čili. Kdaj se tega lotiti, na kakšen način in predvsem, katero vrsto izbrati.
Od semena do ploda
Čili lahko vzgojimo popolnoma od prvega koraka. Po uporabi čilija, ki nam je ljub, enostavno odstranimo semena, saj teh navadno ne uživamo. Nato jih le na hitro očistimo in spravimo na varno in suho mesto. Tudi običajna kuverta bo zadostovala.
Ko napoči čas za prebujanje semen (to je nekje sredi januarja do februarja), semena vzamemo iz kuverte in jih izpostavimo vlagi. Lahko jih za 24 ur namočite v vodo ali pa položite na vlažno vato ter postavite na okensko polico. Če je v bližini radiator, še toliko bolje.
Sajenje čilija
Semena, ki naslednji dan plavajo na površju niso primerna za sajenje. Preostale pa s pinceto nežno posadite v za to namenjene lončke. Načeloma lahko tudi v jogurtove, a imate v trgovinah z vrtnimi pripomočki na izbiro tudi zelo priročne in poceni »inkubatorje« ali kalilnike v ta namen.
Semena ne rinite v zemljo pregloboko. Raje jih zgolj prekrijte z nekaj zemlje, nato pa to tudi zalijte. Semena za klitje potrebujejo ustrezno temperaturo med 25 in 28 °C in nekaj časa. Teden do tri tedne pa nato traja, da krasno zeleno stebelce z lističem ali dvema pririne na plano.
Posončite svoj čili
Čili je rastlina, ki (tako kot druge, a še bolj) obožuje sonce. Ko enkrat vzklije, ga prestavite na kakšno sončno polico. Bodite pa pozorni na morebiten nastanek plesni. Ta se rada pojavi v tako imenovanih inkubatorjih, saj ti zadržujejo vlago, kar pa je idealen pogoj za nastanek plesni.
Vsake toliko vendarle prezračite zemljo tako, da zgornji del odstranite za nekaj minut. Prav tako bodite previdni pri zalivanju in prej vedno preverite zemljo. Ta suha nikoli ne sme biti, prav tako pa tudi ne pretirano prepojena z vodo. V tem primeru lahko namreč pride do gnitja korenine in vaš projekt bo ogrožen. Pomagate si lahko s pršilko za vodo.
Kdaj na prosto?
Vaši čiliji bodo precej hitro rasli in bodo za presajanje godni, ko boste videli, da so trenutne posodice vsekakor premajhne in ima rastlina že nekaj lističev. Čili presadimo v večje posode (ali pa na vrt) nekje marca, ko so zunaj že bolj prijetne temperature. Ne pozabite na redno zalivanje in preverjanje napredka, ki vam bo vedno znova prineslo nasmešek na ustnice.
7 zdravilnih zelišč na domačem vrtu
Zdravilna zelišča, zeleno dišeče kraljestvo, polno skrivnosti, ki si ga človeštvo že od samih začetkov tako zelo želi spoznati. Mirno lahko celo trdimo, da je fitoterapija – zdravljenje z rastlinami, nenavadna, alkimiji podobna znanost. Naši predniki so poznali skrivnosti zelišč, ne da bi študirali botaniko ali medicino.
Zelišča niso prav nič zapletena, preprosta so. Včasih so vse gospodinje pripravljale svojim družinam zdravilne čaje, esence in obkladke. Danes jih ne odkrivamo na novo, temveč zgolj obnavljamo stara znanja.
V najožjem družinskem krogu
Številna zdravilna zelišča so se udomačila v naših zelenjavnih vrtovih. Gre za aromatična kuhinjska zelišča, kot so peteršilj, timijan, majaron, pehtran, rožmarin, žajbelj, bazilika, šetraj, kamilica … Druga zelišča rastejo na travnikih, na obrobju gozdov ali celo visko v gorskih stenah: meta, materina dušica, mak, trpotec, preslica, boraga, krvavi mlečnik, šipek, ognjič, tavžentroža, koprive …
Glede na uporabo in učinkovitost dobijo zelišča skoraj pesniške nazive: zelišče zoper vročino, zelišče za ženske težave, zel za kurja očesa, cvetlica strasti, zel za pomirjanje živcev itd.
Nabiranje zelišč je lahko izjemno sproščujoč hobi, v katerega lahko vključimo celotno družino, še posebej majhne otroke. Nabiramo jih lahko med počitnicami, na morju ali v gorah, lahko pa si sami pripravimo vrtičke, gredice ali korita z gojenjem tistih zeli, ki so nam najljubše. Vsak zase bi si moral narediti lastno zalogo zdravilnih zelišč, bodisi za pripravo odličnih čajev, likerjev ali celo krem.
Umetnost nabiranja za zdravje in lepoto
Nabiranje zelišč je umetnost, ki zahteva nekaj znanja, potrpežljivost in tudi spretne prste. Temeljno načelo nabiranja zelišč je: cvet, list ali korenino je treba odtrgati ob tisti uri, tisti dan ali v tistem času, ko je rastlina najbolj učinkovita. To se imenuje »čas rastlinskega balzama«.
Najprimernejši čas za nabiranje je zgodaj zjutraj ali pozno popoldan, rosa na rastlini se mora že posušiti, a je še ne sme preveč ožgati sonce. Nabiranje v dežju se odsvetuje, saj se vlažne rastline težje posušijo, večinoma splesnijo in so neuporabne. Liste nabiramo preden rastlina cvete, ker cvet rastlino izčrpa. Nekatere dišavnice lahko trgamo celo leto, pri nekaterih so deli uporabni samo v določenem letnem času.
Osnovne značilnosti in uporaba
Prav fascinantno je dejstvo, da je treba pri zeliščih najprej razumeti osnovno psihologijo rastlin, da lahko spoznamo njen značaj in uporabnost. Včasih so ljudje razbrali lastnost zeli po obliki, okusu in barvi. Vse rastline z rumenim sokom so grenke, uporabne za težave z jetri. Rastlina s temno rdečim cvetom deluje krepčilno, bela barva pa daje slaboteb zdravilen učinek. Črna ali rjava barva sta zanemenji nevarnosti ali strupu.
Preden ugotovimo, za kaj se zelišče uporablja, je treba poznati osnovno psihologijo rastline.
Dandanes razvrčamo zelišča in rastline v družine. Bučnice (kumare, buče) delujejo odvajalno; križnice (korenje, pastinak) učinkujejo spodbujevalno; rožnice vseh vrst učinkujejo krepčilno; ustnatice (meta, melisa, timijan) pospešujejo potenje.
Zdravilna zelišča naših vrtov
- Peteršilj – že rimski gladiatorji so pred bojem zaužili peteršilj, saj so si z njim baje krepili mišice. Dandanes uživa splošno naklonjenost in njegova uporabna vrednost je veliko več kot to, da je peteršilj samo za okras. Je napogrešljiv. Izmed vseh rastlin ima daleč največ vitamina C, poleg poživljajočega učinka pa ga zeliščarji priporočajo pri jetrnih obolenjih, celulitu in revmatizmu.
- Timijan – ima močne aseptične lastnosti, ubija bacile in viruse. Pravijo mu antibiotik revnih. Vsebuje antispeptik timol, ki deluje kot baktericid. Uporabljajo ga v farmacevtiskih pripravkih, sirupih, balzamih in raztopinah. Prav tako je odlična začimbna popestritev mesnih in zelenjavnih jedi.
- Rožmarin – v srednjem veku je veljal za resnično čudežno zel. Z njim so lajšali revmo, blažili napade histerije ali oožnosti. Dalje sega uporaba pri jetrnih in želodčnih težavah, pri ohramitvah, težavah z dihali ali celo pri spolni nemoči. V kuhinji ima dokaj častno mesto, saj z njim začinimo meso, omake in juhe.
- Žajbelj – posvečena zel, ki so mu srednjeveški zdravniki pripisovali nejvišja prizananja. Iz tistih časov tako izhaja rek »Kako lahko umre človek, na čigar vrtu raste žajbelj«. Preprečuje nočno potenje, zato ga dajemo bolnikom ob visoki vročini, učinkuje tudi protivnetno, zao se ga uporablja za gripozna oboljenja ali zdravljenje bolezni dlesni. Tudi v kuhinji ima svoje mesto, odlično se obnese v kombinacijo s svinjino.
- Bazilika – izvira iz Indije, ne iz Italije, kot nas večina zmotno misli. Se pa je odlično prilagodila sredozemskemu podnebju. Bazilika zagotavlja dobro prebavo, ker varuje pred želodčnimi krči in črevesnimi infekcijami. Bazilikin čaj pospešuje spanje in ureja prebavo.
- Lovor – plemenita rastlina, ki že od nekdaj krasi čela pesnikov, cesarjev, generalov. Lovorovo drevo je bilo posvečeno Apolonu, bogu umetnosti in sonca, obžarjenem s slavo. Danes ga pogosteje kot na glavo dajemo v juhe in omake. Na deželi se uporablja za prekaljevanje svinjine. Daje se ga v marinade, ker jih dobro konservira. Je eno izmed najboljših blažilnih sredstev pri želodčnih krčih ali bljuvanju. Če ga uživamo v večjih količinah, je pruska kislina, ki jo vsebuje, za telo strupena.
- Meta – v arabskih deželah vsi trgi dišijo po meti, saj le-ta prežene muhe in komarje. Iz palač in najpreprostejših hiš se dviguje vonj po čaju iz poprove mete; pitje čaja je sveti obred in hkrati preventivni moder ukrep. Meta je odlično zaščitno sredstvo, ker je izredno antiseptična. Deluje razkuževalno, pospešuje prebavo, pomirja kolcanje, želodčne krče in odpravlja črevesne zajedalce. Imela naj bi celo učinek afrodizijaka.
Narava je najboljši zdravnik, saj pozdravi tri četrtine vseh bolezni… Tega se je zavedal tudi Galen, eden izmed prvih genialnih zdravnikov, ki je širil znanje o zdravlnih zeliščih po svetu, številne recepture pa uporabljamo še danes.
Urejanje okolice doma po feng shui
Feng shui se pogosto označuje kot metoda, s katero lahko na najboljši možen način poskrbite za ureditev svojega bivalnega prostora. Na ta način lahko dosežete znatno izboljšanje tako fizičnega kot tudi psihičnega počutja. Posledično se povečajo možnosti napredka še na drugih področjih, na primer na področju kariere, blaginje in družine.
Marsikdo je svoje prostore že uredil po tej metodi in prepričani smo, da lahko ta oseba le potrdi, da je to, kar smo zapisali, še kako res. Večina ljudi se pri tej metodi osredotoča zlasti na urejanje notranjih prostorov, kjer se v povprečju zadržujejo najpogosteje.
Enako pomembna pa je tudi ureditev zunanjosti oziroma okolice doma. Ker je poletni čas za to kot nalašč, vam bomo postregli z nekaj koristnimi nasveti, kako se lahko najučinkoviteje lotite urejanja okolice doma po metodi feng shui.
1. Poudarite lepe stvari in zakrijte manj lepe
Ste vedeli, da pravo energijo privlačijo samo lepe stvari, ne pa tudi grde? Ker na slednje pogosto nimate direktnega vpliva, jih zato lahko kvečjemu samo zakrijete. Privlačne dele okolice doma lahko poudarite s potko, ob kateri naj bodo tudi luči in kakšni zanimivi okraski.
2. Ustvarite ravnotežje med zasajenimi in praznimi površinami
Ljudje pogosto na svoj vrt posadijo preveč rastlin. Posledično vrt ne more dobro dihati, energija stoji, rastline pa ne uspevajo tako, kot bi morale. Poskrbite, da na vašem vrtu ne bo tako. Ustvarite pravo razmerje med zasajenimi in praznimi površinami.
3. Na vrt postavite kamenje
Na vrtu ne smejo manjkati kamni. Če želite, da se bo na vašem vrtu ves čas veselo pretakala dinamična energija, ga popestrite z lomljenci. Če pa želite biti lastnik umirjenega vrta, nanj postavite prodnike.
Priporočamo vam tudi ogled zgornjega video posnetka, v katerem je zelo jasno prikazano, kaj se pri urejanju okolice doma po metodi feng shui sme in česa nikakor ne smete storiti.
4. Drevesa posadite na obrobje vrta
Drevesa naj v vašem vrtu predstavljajo kuliso, zato jih posadite na obrobje. Če oklevate med listavci in iglavci, se odločite za slednje, saj so bolj zaželeni, ker imajo daljšo življenjsko dobo. Z njimi ne pretiravajte. Posadite jih ravno prav.
5. Voda na vrtu je obvezna
Priporočamo vam, da imate na svojem vrtu vsaj majhen bazenček, če že ne ribnika ali večjega vodnega objekta. Voda na vrtu je namreč nujna, tudi za ptice in druge živali, ki se je bodo neskončno razveselile.
6. Vrtna ograja je pika na i pri urejanju okolice
Vse premalo se zavedamo, kako pomembna je vrtna ograja. Pri njej je potrebno upoštevati okolico ter seveda tudi lastne želje. Ograja naj bo obravnavana kot podaljšek fasade. Njena barva je odvisna izključno od vas in vaših domačih.
Kako pomembna je dodatna oprema kosilnice?
Košnja trave okoli našega doma je v veliki meri odvisna od orodja oziroma naprave, s katerim jo opravljamo. Ročne kose so skorajda že povsem pozabljeno orodje. Z njimi se večinoma lotevamo le manjših opravil. Veliko primernejša je vrtna kosilnica, s katero travo lažje, hitreje in bolje pokosimo.
Kljub temu moramo tudi pri izbiri vrtne kosilnice dobro premisliti, katera od njih si zasluži opravljati pomembno vrtno opravilo. Izbira kosilnice je odvisna predvsem od velikosti površine, ki jo bomo kosili, in lege oziroma terena. Izjemno pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost košnje, pa je še dodatna oprema kosilnice, na katero pogosto pri nakupu kar pozabljamo. Bencinska samohodna kosilnica priznanega proizvajalca GartenXL s koristno dodatno opremo je odličen pokazatelj, kako pomembna je dodatna oprema, zato vam jo v nadaljevanju tudi nekoliko podrobneje predstavljamo.
Bencinska samohodna kosilnica GartenXL
Bencinska kosilnica GartenXL sodi med novejše generacije motornih kosilnic. Njena prednost je pazljivo izbran motor, s pomočjo katerega dosega visoke zmogljivosti košnje ob izjemno nizki ravni hrupa, porabi goriva in emisij izpušnih plinov. Za odličen odrez poskrbi kakovostno rezilo, ki od nas le redko zahteva brušenje.
Proizvajalec je samohodni bencinski kosilnici namenil tudi inovativen sistem Q-clean. Čiščenje kosilnice je tako povsem preprosto in hitro. Priključimo vrtno cev, odpremo vodo, zaženemo motor in le v nekaj sekundah je delovna površina kosilnice povsem čista.
Kosilnica se ponaša tudi z zelo udobnim, gumiranim ročajem, ki ima nastavljiv nagib in trden ter praktičen pokrov za koš. Opremljena je še s prednjim odbijačem, ki opravlja kar tri funkcije. To so preprečuje poškodbe pri udarcih, skrbi za primeren razmik med rezili, zato travo enakomerno poravna, in pripomore še k lepšemu odrezu.
Koristen dodatek samohodne bencinske kosilnice je tudi praktični ročaj, ki nam je v veliko pomoč, ko moramo kosilnico dvigniti in jo shraniti na primernem mestu. Proizvajalec ni pozabil niti na priročno držalo za hladno pijačo in manjše vrtno orodje.
Pomembna vloga prodajalca
Pri izbiri kosilnice in njene dodatne opreme ima pomembno vlogo tudi prodajalec. Nanj se lahko povsem zanesemo v specializiranih trgovinah z vrtno opremo in stroji, kjer so največkrat prisotni prodajalci, ki imajo v povezavi z vrtnarsko opremo veliko znanja in izkušenj.
Ko bomo izbrali najustreznejšo vrtno kosilnico zase, se je pred končnim nakupom potrebno pozanimati, ali se za izbrano napravo splača kupiti še kak poseben dodatek, na katerega morda sami nismo bili dovolj pozorni. Morda bo ravno zaradi njega rezultat košnje na vrtu še bistveno boljši, sama košnja pa enostavnejša in prijetnejša.
Marčevska vrtna opravila
V prvi polovici meseca marca sadike negujemo v ogrevanih prostorih, druga polovica meseca pa je že bolj primerna za zunanje delo na vrtu. Vrtna opravila v tem mesecu narekujejo predvsem spreminjajoče se vremenske razmere, ki pogosto vplivajo na to, da moramo svoje vrtne načrte prestaviti na aprilski čas.
Sadike že nestrpno čakajo na končno osvoboditev na prosto, s setvami pa je v tem času bolje počakati. V nadaljevanju vam predstavljamo najpogostejša marčevska vrtna opravila, ki smo jih razdelili na 4 glavne kategorije. Osredotočili se bomo na opravila, ki se v marcu odvijajo na zelenjavnem, zeliščnem, sadnem in okrasnem vrtu.
1. Opravila na zelenjavnem vrtu
Najprej pospravimo še zadnje ostanke zimske zelenjave. Grede nato prerahljamo in pognojimo s kompostom ali hlevskim gnojem, ki mora biti dobro uležan. Vse skupaj prekrijemo s folijo ali tunelom ter počakamo vsaj teden dni, da se zemlja primerno ogreje. Šele nato lahko pričnemo sejati zgodnjo zelenjavo.
Sadike, vzgojene februarja, premestimo v toplo gredo. Na grede, kamor nameravamo posaditi papriko, paradižnik, čebulo ter podobne vrtnine, posejemo še rastline za gnojenje, na primer deteljo. Glavnato solato, por, zelje, ohrovt, cvetačo, blitvo in por v toplo gredo zasejemo v drugi polovini marca.
2. Opravila na zeliščnem vrtu
Zastriko, ki na zeliščnem vrtu ni razpadla, odstranimo. Na ta način se bo zemlja hitreje ogrela. Nato obrežemo vsa olesenela zelišča in odstranimo še odmrle ostanke zelišč. Sledi priprava grede za setev zelišč.
Baziliko, majaron, koper in tolščak sejemo pod zaščito oziroma tunelom. Ob primernem vremenu pa na prosto lahko posejemo peteršilj, ognjič, dihnik in krešo. Poleg tega lahko posadimo še nekatera trajna zelišča, kot so melisa, pelin, gabez, origano in luštrek.
3. Opravila na sadnem vrtu
Če je zemlja že odmrznjena, ob primernem vremenu sadimo drevje. Gradimo špalirje in obrezujemo sadno drevje ter ga gnojimo. Drevesa po potrebi zavijemo v kopreno. S kompostom pognojimo jagode, pred tem še zrahljamo zemljo.
4. Opravila na okrasnem vrtu
Travo najprej dobro pograbimo in prezračimo. Proti koncu meseca jo tudi pognojimo. Okrasnim travam porežemo listje, približno 5 do 10 centimetrov nad tlemi. Pregledamo poti, škarpe, ograje in zidove ter jih po potrebi popravimo.
Uredimo grede s trajnicami. V tem času sadimo čebulnice, na primer gladiole in lilije. Strižemo in obrezujemo živo mejo ter grmovnice, vrtnicam pa odstranimo zimsko zaščito. Trajnice in okrasno drevje pognojimo. Če so noči hladne, zaščitimo občutljive čebulnice.
Če imamo na svojem vrtu ribnik, ga temeljito očistimo, okoli njega pospravimo in očistimo vse odmrle rastline oziroma njihove dele.
Priljubljene sorte solate
Ste že kdaj razmišljali o tem, katero sorto ali vrsto solato imate najraje? Večina ljudi namreč obožuje solate in zelenjavo nasploh, vendar so med njimi tiste sorte, ki imajo pred drugimi vsekakor veliko prednost.
Verjetno so nam določene solate bolj okusne in tudi lažje jih kombiniramo z ostalo zelenjavo ter jedmi. Tisti, ki solato sami pridelujete, najbrž na to vprašanje gledate nekoliko drugače. Kakor koli že, na našem območju je določena sorta solat v veliki prednosti, kar se tiče uporabe, okusa in tudi načina pridelave.
Najbolj priljubljene sorte na naših vrtovih in krožnikih
Predstavljamo vam nekaj najbolj priljubljenih sort, ki jih lahko v določenih letnih obdobjih srečamo na naših vrtovih ter seveda tudi na krožnikih.
Solata Unicum zagotovo velja za eno od bolj priljubljenih sort solate pri nas. Je poletna krhkolistna sorta solate. Zanjo je značilno, da so njene glave temno zelene, obarvane z rjavimi pegami. Taka solata je primerna kombinacija k mnogim jedem in velja za izjemno okusno.
Tudi solata Posavka velja za krhkolistno solato, za katero je značilno, da v toplejših krajih prezimi tudi na prostem. V hladnejših krajih jo moramo primerno pokriti. Njene glave so velike in prav tako temno zelene.
Še ena priljubljena sorta, prav tako krhkolistna, je solata Marija, ki jo lahko sejemo skozi vse leto. Njene glave so okrogle in imajo nazobčane listne robove. Za tovrstno sorto je značilno, da dobro prenaša poletno vročino, prav tako tudi zimski mraz.
Vsem dobro poznana, seveda tudi po okusu, je solata Leda, ki velja za poletno solato in poletno vročino tudi zelo dobro prenaša. Njene glave so velike, velja za strnjeno sorto, ki je svetlo zelene-rumenkaste barve.
Solata Canasta je sorta solate, ki jo lahko sejemo celo leto, njene glave so okrogle rozete z nazobčanim ter rdeče obarvanim robom. Tudi ta sorta solate izjemno dobro prenaša poletno vročino in zimski mraz.
Priljubljeni sorti sta še solata Dalmatinska ledenka ter solata Gentilina, ki ju nemalokrat najdemo na svojih krožnikih, saj prav tako veljata za okusni solati.
Zelenjava, bogata z beljakovinami
Beljakovine oziroma proteini so eno glavnih hranil, večina pa nas ve, da jih v svoje telo najlaže vnesemo s hrano živalskega izvora, torej z mesom, jajci in mlekom ter mlečnimi izdelki. Pa ste vedeli, da so tudi živila rastlinskega izbora lahko vir beljakovin? Če niste vegan, se s tem verjetno doslej niste ukvarjali, je pa vsekakor dobro vedeti, da imate tudi, kar se tiče beljakovin, na voljo alternativo. V telo jih lahko vnesete brez uživanja hrane živalskega izvora, kar pride pogosto prav. Saj veste, včasih vam zrezek ni na voljo, lahko pa imate pri sebi vrečico kikirikijev, ki vašim mišicam zagotovijo obilo beljakovin.
Kje vse najdemo beljakovine?
V trgovinah z zdravo, športno ali vegansko prehrano boste na policah opazili prehranske dodatke oziroma proteine v prahu, ki so narejeni izključno iz rastlinskih virov – in ti nam hitro povedo, kaj vse je lahko vir beljakovin. Veganski proteini v prahu so bili nekoč narejeni zgolj iz soje, ker pa je ta postala nekoliko problematično živilo, saj je veliko soje gensko spremenjene, se veganske proteine običajno pridobiva iz riža, graha, fižola, konoplje, buče, mandljev in še marsičesa drugega, kar vas bo presenetilo. Res je – vsa ta »zelenjava« oziroma stročnice, oreščki, semena in druge rastline so bogate s proteini.
Najboljša »zelenjava« z beljakovinami
Bi radi zaužili beljakovine v naravni obliki? Potem uživajte sojine, grahove in lečine kalčke, ki imajo na 100 gramov v povprečju 13 gramov beljakovin. Tudi različne sorte fižola so visoko, saj se lahko povzpnejo do skoraj 7 gramov na 100 g živila, grah pa doseže 5,5 grama. Proteine imajo tudi ohrovt, brokoli, šampinjoni, sladki grah (v stroku), sladka koruza, artičoke, špinača, peteršilj …
Poleg zelenjave velja uživati tudi z beljakovinami še bolj bogate oreščke in semena. Bučna semena imajo v 100 gramih kar 30 gramov beljakovin, pražen kikiriki 25 g, pistacije ter mandlji 21 g, sončnična semena 19 g, sezam 17 g, laneno seme 18 g, chia semena 16 g, indijski oreščki, orehi in lešniki pa 15 g.
Je veganska dieta lahko zdrava dieta?
Marsikdo, ki se ne zaveda, da se beljakovine ne nahajajo zgolj v hrani živalskega izvora, je do veganske prehrane precej skeptičen. Res je, lahko bi bila nezdrava, če se z njo ne bi zaužilo dovolj proteinov, do česar pride običajno zato, ker vegani ne uživajo dovolj raznolike prehrane oziroma ne pazijo, da je na jedilniku dovolj živil, ki so bogata z beljakovinami.
Osveščenost glede tega je na srečo čedalje večja in tudi vegani so lahko zdravi. Pa ne le zdravi. Nobene potrebe ni, da se sprijaznijo na primer z manjšo mišično maso s tem, da se njihovo telo ni sposobno intenzivno ukvarjati s športom. To nenazadnje dokazujejo mnogi vrhunski športniki, za katere je znano, da so vegani, pa kljub temu (in malo tudi prav zaradi tega) dosegajo izjemne rezultate.
LED reflektor zadostuje za razsvetljavo in preganjanje vsiljivcev
Stanujemo v hiši, nekoliko bolj na samem – do sosedov je približno pol kilometra, do vasi pa tri kilometre. To pomeni, da je treba malce bolj poskrbeti za varnost, kajti kadar nas ni doma, ne more nihče nadzirati hiše oziroma se ukvarjati s tem, kdo pride ter kdo odide. Prav tako je tudi takrat, ko smo doma, vedno bolje biti pazljiv in vedeti, kdo se je pripeljal, ne pa odpirati vrat na slepo. Ker so pri hiši tudi trije majhni otroci in je varnost zelo pomembna, sva se z ženo odločila, da poskrbiva za osvetljavo okolice doma. Nisva nameravala vsega osvetliti, a najino mnenje je bilo, da je dobro, da je vedno osvetljen dovoz in da se na senzor gibanja vključijo še luči ob glavnem vhodu ter luči na terasi ter v sadovnjakih za hišo.
Načrtovanja sva se seveda lotila že ob načrtovanju najinega doma v naravi, zato je bilo poskrbljeno skoraj za vse – tam, kjer elektrike ni, bi lahko še vedno uporabljala solarne svetilke. Tudi tam, kjer je elektrika, torej na dovoz, pa sva namestila LED reflektor, saj ta porabi precej malo energije, sveti pa zelo močno. Enako sva potem naredila še na terasi za hišo in v sadovnjaku – kadar se tam kaj premika, se vključi LED reflektor na senzor gibanja. Ta je ravno prav močan, da prestraši živali, ki bi zašle na naš vrt iz bližnjega gozda, prav tako pa bi odgnal tudi morebitne nepridiprave.
Da sploh ne govorim o tem, kako je razsvetljava praktična poleti, ko rad zvečer tudi delam na terasi in mi svetijo tiste ambientalne luči ter sveče, ki bi jih uporabila moja žena, če bi na terasi zgolj kramljala in spila kak viski. LED reflektor namreč poskrbi za veliko več svetlobe in dejansko ni težav, če potrebuješ nekaj več svetlobe.
Kljub temu, da stanujemo v hiši šele dve leti, pa sva z ženo vendarle na nekaj pozabila in bova sedaj poskrbela za to z nekaj dodatnega dela. Ko sva osvetljevala dovoz, se nama je zdelo dovolj, da reflektor sveti le na zadnji del poti in proti vhodu. Samo pot od glavne ceste sva označila s solarnimi svetilkami, a žal sva hitro ugotovila, da te niso ravno učinkovite. Slabo svetijo, pozimi pa sploh ne svetijo. Tako da bova sedaj raje potegnila kabel do ceste in dovoz po celi dolžini razsvetlila z nekoliko bolj blagimi LED lučmi – ravno toliko, da se bo pot lepo videla.