Prispevki v kategoriji: Vse za vrt

Kako pomembna je dodatna oprema kosilnice?

Košnja trave okoli našega doma je v veliki meri odvisna od orodja oziroma naprave, s katerim jo opravljamo. Ročne kose so skorajda že povsem pozabljeno orodje. Z njimi se večinoma lotevamo le manjših opravil. Veliko primernejša je vrtna kosilnica, s katero travo lažje, hitreje in bolje pokosimo.

Kljub temu moramo tudi pri izbiri vrtne kosilnice dobro premisliti, katera od njih si zasluži opravljati pomembno vrtno opravilo. Izbira kosilnice je odvisna predvsem od velikosti površine, ki jo bomo kosili, in lege oziroma terena. Izjemno pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost košnje, pa je še dodatna oprema kosilnice, na katero pogosto pri nakupu kar pozabljamo. Bencinska samohodna kosilnica priznanega proizvajalca GartenXL s koristno dodatno opremo je odličen pokazatelj, kako pomembna je dodatna oprema, zato vam jo v nadaljevanju tudi nekoliko podrobneje predstavljamo.

Bencinska samohodna kosilnica GartenXL

Bencinska kosilnica GartenXL sodi med novejše generacije motornih kosilnic. Njena prednost je pazljivo izbran motor, s pomočjo katerega dosega visoke zmogljivosti košnje ob izjemno nizki ravni hrupa, porabi goriva in emisij izpušnih plinov. Za odličen odrez poskrbi kakovostno rezilo, ki od nas le redko zahteva brušenje.

Samohodna bencinska kosilnica GartenXL

Proizvajalec je samohodni bencinski kosilnici namenil tudi inovativen sistem Q-clean. Čiščenje kosilnice je tako povsem preprosto in hitro. Priključimo vrtno cev, odpremo vodo, zaženemo motor in le v nekaj sekundah je delovna površina kosilnice povsem čista.

Kosilnica se ponaša tudi z zelo udobnim, gumiranim ročajem, ki ima nastavljiv nagib in trden ter praktičen pokrov za koš. Opremljena je še s prednjim odbijačem, ki opravlja kar tri funkcije. To so preprečuje poškodbe pri udarcih, skrbi za primeren razmik med rezili, zato travo enakomerno poravna, in pripomore še k lepšemu odrezu.

Koristen dodatek samohodne bencinske kosilnice je tudi praktični ročaj, ki nam je v veliko pomoč, ko moramo kosilnico dvigniti in jo shraniti na primernem mestu. Proizvajalec ni pozabil niti na priročno držalo za hladno pijačo in manjše vrtno orodje.

Pomembna vloga prodajalca

Vrtna kosilnica GartenXLPri izbiri kosilnice in njene dodatne opreme ima pomembno vlogo tudi prodajalec. Nanj se lahko povsem zanesemo v specializiranih trgovinah z vrtno opremo in stroji, kjer so največkrat prisotni prodajalci, ki imajo v povezavi z vrtnarsko opremo veliko znanja in izkušenj.

Ko bomo izbrali najustreznejšo vrtno kosilnico zase, se je pred končnim nakupom potrebno pozanimati, ali se za izbrano napravo splača kupiti še kak poseben dodatek, na katerega morda sami nismo bili dovolj pozorni. Morda bo ravno zaradi njega rezultat košnje na vrtu še bistveno boljši, sama košnja pa enostavnejša in prijetnejša.

Delite prispevek tudi z drugimi...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter

Marčevska vrtna opravila

V prvi polovici meseca marca sadike negujemo v ogrevanih prostorih, druga polovica meseca pa je že bolj primerna za zunanje delo na vrtu. Vrtna opravila v tem mesecu narekujejo predvsem spreminjajoče se vremenske razmere, ki pogosto vplivajo na to, da moramo svoje vrtne načrte prestaviti na aprilski čas.

Sadike že nestrpno čakajo na končno osvoboditev na prosto, s setvami pa je v tem času bolje počakati. V nadaljevanju vam predstavljamo najpogostejša marčevska vrtna opravila, ki smo jih razdelili na 4 glavne kategorije. Osredotočili se bomo na opravila, ki se v marcu odvijajo na zelenjavnem, zeliščnem, sadnem in okrasnem vrtu.

1. Opravila na zelenjavnem vrtu

Najprej pospravimo še zadnje ostanke zimske zelenjave. Grede nato prerahljamo in pognojimo s kompostom ali hlevskim gnojem, ki mora biti dobro uležan. Vse skupaj prekrijemo s folijo ali tunelom ter počakamo vsaj teden dni, da se zemlja primerno ogreje. Šele nato lahko pričnemo sejati zgodnjo zelenjavo.

Sadike, vzgojene februarja, premestimo v toplo gredo. Na grede, kamor nameravamo posaditi papriko, paradižnik, čebulo ter podobne vrtnine, posejemo še rastline za gnojenje, na primer deteljo. Glavnato solato, por, zelje, ohrovt, cvetačo, blitvo in por v toplo gredo zasejemo v drugi polovini marca.

2. Opravila na zeliščnem vrtu

Zastriko, ki na zeliščnem vrtu ni razpadla, odstranimo. Na ta način se bo zemlja hitreje ogrela. Nato obrežemo vsa olesenela zelišča in odstranimo še odmrle ostanke zelišč. Sledi priprava grede za setev zelišč.

Baziliko, majaron, koper in tolščak sejemo pod zaščito oziroma tunelom. Ob primernem vremenu pa na prosto lahko posejemo peteršilj, ognjič, dihnik in krešo. Poleg tega lahko posadimo še nekatera trajna zelišča, kot so melisa, pelin, gabez, origano in luštrek.

3. Opravila na sadnem vrtu

Če je zemlja že odmrznjena, ob primernem vremenu sadimo drevje. Gradimo špalirje in obrezujemo sadno drevje ter ga gnojimo. Drevesa po potrebi zavijemo v kopreno. S kompostom pognojimo jagode, pred tem še zrahljamo zemljo.

4. Opravila na okrasnem vrtu

Travo najprej dobro pograbimo in prezračimo. Proti koncu meseca jo tudi pognojimo. Okrasnim travam porežemo listje, približno 5 do 10 centimetrov nad tlemi. Pregledamo poti, škarpe, ograje in zidove ter jih po potrebi popravimo.

Uredimo grede s trajnicami. V tem času sadimo čebulnice, na primer gladiole in lilije. Strižemo in obrezujemo živo mejo ter grmovnice, vrtnicam pa odstranimo zimsko zaščito. Trajnice in okrasno drevje pognojimo. Če so noči hladne, zaščitimo občutljive čebulnice.

Če imamo na svojem vrtu ribnik, ga temeljito očistimo, okoli njega pospravimo in očistimo vse odmrle rastline oziroma njihove dele.

Delite prispevek tudi z drugimi...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter

Priljubljene sorte solate

Ste že kdaj razmišljali o tem, katero sorto ali vrsto solato imate najraje? Večina ljudi namreč obožuje solate in zelenjavo nasploh, vendar so med njimi tiste sorte, ki imajo pred drugimi vsekakor veliko prednost.

Verjetno so nam določene solate bolj okusne in tudi lažje jih kombiniramo z ostalo zelenjavo ter jedmi. Tisti, ki solato sami pridelujete, najbrž na to vprašanje gledate nekoliko drugače. Kakor koli že, na našem območju je določena sorta solat v veliki prednosti, kar se tiče uporabe, okusa in tudi načina pridelave.

Najbolj priljubljene sorte na naših vrtovih in krožnikih

Predstavljamo vam nekaj najbolj priljubljenih sort, ki jih lahko v določenih letnih obdobjih srečamo na naših vrtovih ter seveda tudi na krožnikih.

Solata Unicum zagotovo velja za eno od bolj priljubljenih sort solate pri nas. Je poletna krhkolistna sorta solate. Zanjo je značilno, da so njene glave temno zelene, obarvane z rjavimi pegami. Taka solata je primerna kombinacija k mnogim jedem in velja za izjemno okusno.

Tudi solata Posavka velja za krhkolistno solato, za katero je značilno, da v toplejših krajih prezimi tudi na prostem. V hladnejših krajih jo moramo primerno pokriti. Njene glave so velike in prav tako temno zelene.

Še ena priljubljena sorta, prav tako krhkolistna, je solata Marija, ki jo lahko sejemo skozi vse leto. Njene glave so okrogle in imajo nazobčane listne robove. Za tovrstno sorto je značilno, da dobro prenaša poletno vročino, prav tako tudi zimski mraz.

Vsem dobro poznana, seveda tudi po okusu, je solata Leda, ki velja za poletno solato in poletno vročino tudi zelo dobro prenaša. Njene glave so velike, velja za strnjeno sorto, ki je svetlo zelene-rumenkaste barve.

Solata Canasta je sorta solate, ki jo lahko sejemo celo leto, njene glave so okrogle rozete z nazobčanim ter rdeče obarvanim robom. Tudi ta sorta solate izjemno dobro prenaša poletno vročino in zimski mraz.

Priljubljeni sorti sta še solata Dalmatinska ledenka ter solata Gentilina, ki ju nemalokrat najdemo na svojih krožnikih, saj prav tako veljata za okusni solati.

Delite prispevek tudi z drugimi...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter

Zelenjava, bogata z beljakovinami

Beljakovine oziroma proteini so eno glavnih hranil, večina pa nas ve, da jih v svoje telo najlaže vnesemo s hrano živalskega izvora, torej z  mesom, jajci in mlekom ter mlečnimi izdelki. Pa ste vedeli, da so tudi živila rastlinskega izbora lahko vir beljakovin? Če niste vegan, se s tem verjetno doslej niste ukvarjali, je pa vsekakor dobro vedeti, da imate tudi, kar se tiče beljakovin, na voljo alternativo. V telo jih lahko vnesete brez uživanja hrane živalskega izvora, kar pride pogosto prav. Saj veste, včasih vam zrezek ni na voljo, lahko pa imate pri sebi vrečico kikirikijev, ki vašim mišicam zagotovijo obilo beljakovin.

Kje vse najdemo beljakovine?

V trgovinah z zdravo, športno ali vegansko prehrano boste na policah opazili prehranske dodatke oziroma proteine v prahu, ki  so narejeni izključno iz rastlinskih virov – in ti nam hitro povedo, kaj vse je lahko vir beljakovin. Veganski proteini v prahu so bili nekoč narejeni zgolj iz soje, ker pa je ta postala nekoliko problematično živilo, saj je veliko soje gensko spremenjene, se veganske proteine običajno pridobiva iz riža, graha, fižola, konoplje, buče, mandljev in še marsičesa drugega, kar vas bo presenetilo. Res je – vsa ta »zelenjava« oziroma stročnice, oreščki, semena in druge rastline so bogate s proteini.

Najboljša »zelenjava« z beljakovinami

Bi radi zaužili beljakovine v naravni obliki? Potem uživajte sojine, grahove in lečine kalčke, ki imajo na 100 gramov v povprečju 13 gramov beljakovin. Tudi različne sorte fižola so visoko, saj se lahko povzpnejo do skoraj 7 gramov na 100 g živila, grah pa doseže 5,5 grama. Proteine imajo tudi ohrovt, brokoli, šampinjoni, sladki grah (v stroku), sladka koruza, artičoke, špinača, peteršilj …

Brokoli

Poleg zelenjave velja uživati tudi z beljakovinami še bolj bogate oreščke in semena. Bučna semena imajo v 100 gramih kar 30 gramov beljakovin, pražen kikiriki 25 g, pistacije ter mandlji 21 g, sončnična semena 19 g, sezam 17 g, laneno seme 18 g, chia semena 16 g, indijski oreščki, orehi in lešniki pa 15 g.

Je veganska dieta lahko zdrava dieta?

Marsikdo, ki se ne zaveda, da se beljakovine ne nahajajo zgolj v hrani živalskega izvora, je do veganske prehrane precej skeptičen. Res je, lahko bi bila nezdrava, če se z njo ne bi zaužilo dovolj proteinov, do česar pride običajno zato, ker vegani ne uživajo dovolj raznolike prehrane oziroma ne pazijo, da je na jedilniku dovolj živil, ki so bogata z beljakovinami.

Osveščenost glede tega je na srečo čedalje večja in tudi vegani so lahko zdravi. Pa ne le zdravi. Nobene potrebe ni, da se sprijaznijo na primer z manjšo mišično maso s tem, da se njihovo telo ni sposobno intenzivno ukvarjati s športom. To nenazadnje dokazujejo mnogi vrhunski športniki, za katere je znano, da so vegani, pa kljub temu (in malo tudi prav zaradi tega) dosegajo izjemne rezultate.

Delite prispevek tudi z drugimi...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter

LED reflektor zadostuje za razsvetljavo in preganjanje vsiljivcev

Stanujemo v hiši, nekoliko bolj na samem – do sosedov je približno pol kilometra, do vasi pa tri kilometre. To pomeni, da je treba malce bolj poskrbeti za varnost, kajti kadar nas ni doma, ne more nihče nadzirati hiše oziroma se ukvarjati s tem, kdo pride ter kdo odide. Prav tako je tudi takrat, ko smo doma, vedno bolje biti pazljiv in vedeti, kdo se je pripeljal, ne pa odpirati vrat na slepo. Ker so pri hiši tudi trije majhni otroci in je varnost zelo pomembna, sva se z ženo odločila, da poskrbiva za osvetljavo okolice doma. Nisva nameravala vsega osvetliti, a najino mnenje je bilo, da je dobro, da je vedno osvetljen dovoz in da se na senzor gibanja vključijo še luči ob glavnem vhodu ter luči na terasi ter v sadovnjakih za hišo.

LED reflektorNačrtovanja sva se seveda lotila že ob načrtovanju najinega doma v naravi, zato je bilo poskrbljeno skoraj za vse – tam, kjer elektrike ni, bi lahko še vedno uporabljala solarne svetilke. Tudi tam, kjer je elektrika, torej na dovoz, pa sva namestila LED reflektor, saj ta porabi precej malo energije, sveti pa zelo močno. Enako sva potem naredila še na terasi za hišo in v sadovnjaku – kadar se tam kaj premika, se vključi LED reflektor na senzor gibanja. Ta je ravno prav močan, da prestraši živali, ki bi zašle na naš vrt iz bližnjega gozda, prav tako pa bi odgnal tudi morebitne nepridiprave.

Da sploh ne govorim o tem, kako je razsvetljava praktična poleti, ko rad zvečer tudi delam na terasi in mi svetijo tiste ambientalne luči ter sveče, ki bi jih uporabila moja žena, če bi na terasi zgolj kramljala in spila kak viski. LED reflektor namreč poskrbi za veliko več svetlobe in dejansko ni težav, če potrebuješ nekaj več svetlobe.

Kljub temu, da stanujemo v hiši šele dve leti, pa sva z ženo vendarle na nekaj pozabila in bova sedaj poskrbela za to z nekaj dodatnega dela. Ko sva osvetljevala dovoz, se nama je zdelo dovolj, da reflektor sveti le na zadnji del poti in proti vhodu. Samo pot od glavne ceste sva označila s solarnimi svetilkami, a žal sva hitro ugotovila, da te niso ravno učinkovite. Slabo svetijo, pozimi pa sploh ne svetijo. Tako da bova sedaj raje potegnila kabel do ceste in dovoz po celi dolžini razsvetlila z nekoliko bolj blagimi LED lučmi – ravno toliko, da se bo pot lepo videla.

Delite prispevek tudi z drugimi...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter

5 nasvetov za vzgojo bonsaja

Bonsaj je lončnica, ki dejansko ne predstavlja posamezne vrste drevesa oziroma rastline, temveč se beseda nanaša na drevesce v loncu oziroma koritu, ki ga negujemo tako, da ostane majhno in pritlikavo. Vzgoja bonsaja izvira iz japonske kulture ter tradicije in je nekaj posebnega prav zato, ker zahteva veliko potrpežljivosti – zenovske potrpežljivosti, bi lahko rekli.

Bonsaj lahko že kupite in kasneje skrbite za nadaljevanje obrezovanja, ali pa je lahko vzgoja bonsaja tudi popolnoma lasten projekt. Če imate dovolj potrpežljivosti, seveda …

Kako poskrbeti, da bo vzgoja bonsaja kar najbolj preprosta?

1. Kakšen bonsaj?

Če želite ustvariti popolnoma svoj bonsaj, morate najprej izbrati vrsto drevesa. Razmislite o tem, ali so vam bolj pri srcu iglavci ali listavci, morda celo sadna drevesa. Razmislite, ali boste imeli drevesce ves čas notri, ali ga boste imeli večino časa postavljenega zunaj – vsako drevo ni primerno za vsako podnebje. Ne pozabite tudi na to, da potrebujejo različna drevesa različno svetlobe.

2. Seme ali potaknjenec?

Vzgojite rastlinico iz semena oziroma uporabite potaknjenec. Najbolje je, da pri tem sledite letnim časom – seme za bonsaj (na primer želod) imejte čez zimo na hladnem, spomladi pa ga posadite v prst in počakajte, da vzklije.

3. Redno obrezujte vejice.

Da bi bonsaj dejansko ostal miniaturno drevo, je treba oblikovati krošnjo, še posebej nujno pa je rezanje vršičkov. Da drevesa v naravi preživijo oziroma si zagotovijo dovolj sončne svetlobe, rastejo visoko v zrak – in to je tisto, kar pri bonsaju preprečujemo. Poganjke torej redno režemo, prav tako pa obrežemo vse stare vejice, da s tem spodbudimo k poganjanju novih (a v širino, ne v višino).

4. Odstranjujte velike iglice in liste.

Drevesce bo sprva poganjalo liste in iglice normalne velikosti, ki jih je treba rezati, da nato namesto njih poženejo miniaturni.

5. Skrbite za presajanje in obrezovanje korenin.

Tako kot krošnjo, je treba pazljivo redno krajšati in obrezovati tudi korenine, saj se tudi te ne smejo razrasti (nenazadnje rastlina raste v posodi). Poleg tega naj bi imel lep bonsaj tudi nekaj nadzemnih korenin. Pri presajanju postimo del korenin izpostavljen, da olesenijo in pričnejo počasi spominjati na zverižene miniaturne rogovile.

Delite prispevek tudi z drugimi...Share on Facebook
Facebook
Tweet about this on Twitter
Twitter